Informativno inkluzija e rromengi basho po shukar djivdipe ko jugo tari Srbija

TU SHAJ TE KERE SA sar o Tane Kurtich – angluno rromano sherutno ki sikavni ko Leskovac (DOKUMENTARNO FILMI)

TU SHAJ TE KERE SA sar o Tane Kurtich – angluno rromano sherutno ki sikavni ko Leskovac (DOKUMENTARNO FILMI)
Podeli:

LESKOVAC – Amalipa kova valjani te phagol stereotipja taro Rroma thaj Rromnja, sikavibaja ko okola suksesne kola tane, uzaro amalikano podikeripe, suksesno shaj te nakhena bare prboblemija thaj te keren ole ciljija.

Akava sikavi hem jek tarop olende, suksesno karijeraja taro profesori, a avdive sherutno tari mashkaruni Hemijsko sikavni ko Leskovac – Tane Kurtich.

Kljucho taro suksesi tane sikljovipe, buti thaj thulo shero. Mande sine man podikeripe, maj anglal tari mli familija, palo odova taro kolege…. Ano suno na dikhljum kaj jek dive ka ovav sherutno tari sikavni ani koja bershencar kerdjum buti sar sikavutno, numa o kolege birindjeman“, phenela o Kurtich.

SA SHAJ TE KEROL PE  KANA MAGE

Numa, dol pe godi kaj nesave manusha na mangle, steretipno djaipe anglal ko djaipe anglal odoleske soj tano Rrom, numa shaj sine te kerol kote na sikavdja kaj tano Rrom, numa soj tano bucharno, kvaliteti thaj so mangol plli buti.

tane-2

Sine nesave kolege kola na manglje man numa odova da sig alo ko rndo. Kana dikhlje kaj djanv so kerav thaj shukar kerav mli buti, kaj djanav te organizuinav e buti, sa odova alo ko plo than. Avdive sare ki akaja  sikavni sijam sar jek familija“, phenola Olesere kolege phenena kaj o Tane „ikaldja e sikavni taro pharo than“.

Sebepi so em ov da sine sikavno ki akaja sikavni, haljolaj ko amare probelmija. Maksimalno buti thaj shunipe taro problemija isi amen taro leste. Shaj oleja uvek te kera lafi thaj olesere udara phravde“, phenola sikavni taro hemijsko tehnologijaki grupa Marina Bogichevich.

Ko lundjaripe dikhen dokumentaro filmi taro djivdipe taro Tane Kurtich, sar djal oleskoro jek dive ko leskoro djivdipe, ki sikavni, so gndinen taro oleste o kolege, sikavutne, numa savo podikeripe isi ole tari familija.

PODIKERIPE TARI FAMILIJA KLJUCHO TARO SUKSESI 

Kana phendja kaj mangela te studirinol ko fakulteti tari Tehnologija ko Leskovac, e Tane Kurtich sine podikeripe taro olesko dad thaj daj, sar em oleskoro phral kova tano avdive doktori ki Germanija. Avdive tano o Tane odova so azhutinol ple duje chajenge ko sikljovipe, agorisinen o fakulteti thaj te shukar djivdinen.

E po terni chaj sikavni taro trito klasa ki Hemijsko sikavni ani koja me sijum sherutno, a e po purani ki Hakajesko fakulteti ko Nishi“, baripaja kerol lafi tari olende. O direko taro kher thaj ko taro lende igarol o rachuni taani e Taneski rromni e Jasmina, koja uvek kerola sa te sikavi ple amalen, komshijen ki rromani mahala Slavko Zlatanovich kaj but importantno te sikljoven, te phagen o stereotipija thaj te afirmishinen potencijalija thaj po shukaripe ko Rroma. „ Valjanol sare te damen godi kaj sar amalipe sijam puchle te ki svako rromni, chavo, kera normalno shaipe basho djivipe, khuvibe ko amalipe ano kova naje te ovol dikskriminacija thaj ano kova shaj te sikaven ple talentija, djandlipe thajm shaipa“, phenola akaja rromni.

SUKSESNE VALJNOL TE DIKHENAPE

hemijska-skola

Ko Jablaničko okrugo djivdinola po but taro 12 milje Rroma, a ki teritorija taro foro Vranje premali oficialno statistika djivdinena 9.milje Rroma ko 12 forutne thaj gaveske beshipaske thana. Premalo rodipe taro Jugmedia, em baro gendo taro suksesno thaj baravale familija kola rroma djivdinena ko Jugo tari Srbija, em but ko Leskovco, kerena buti sar preduzetnikija thaj trgovcija, a plo respekti ko amalipe astardje keribaja buti ko javno funkcije thaj civilno sektori.

O Rroma na organizuinen pe shukar te bi dichovenaj ko amalipe. Koristinena pe sar mashinerija basho avazija thaj te keren pe save na programija thaj projektija kola pali realizacija naje olen lundjaripa, odoleske so hari tane okola kola chachutne kerena buti basho Rroma. Terne Rroma odova valjanol te djanen thaj te motivishinena pe te len aktivno rrola ko amalipa.

Dragan Marinković

Prevod: Turkijan Redžepi

 

Teksti thaj dokumentarno filmi realizunena pe ko okviri taro projekti „ Informativno inkluzija e rromengi basho po shukar djivdipa ko jugo tari Srbija“m sufinansirimo tari rig Ministreumi tari kultura thaj informishibe tari Guverna Republika Srbija, thaj isi olen ciljo te sikaven siksesne manushen taro rromano amalipe taro Jugo e Srbijako ko sa o manusha so chitien sebepi te ovol so po tikni e diskriminacija

 


Podeli: